Športniki

Spoštovani športniki in športnice!

Jasno je, da za vse športnike nasploh velja, da so najboljši dosežki odvisni od odlične tehnike in večmesečnih intenzivnih fizičnih priprav pred tekmovanjem. Jasno pa bi moralo biti tudi, da se vsak športnik ali športnica pred tekmo nahaja v situaciji, ki je specifična le zanj oziroma zanjo; v celotni situaciji sta dobra fizična pripravljenost in izpiljena tehnika le dva – vsekakor nadvse pomembna, a ne edina – dela situacije kot celote, v kateri na končni dosežek pomembno vplivajo tudi drugi deli:

• to so po eni strani aktualni odnosi oziroma trenutna kvaliteta odnosov s pomembnimi ljudmi v življenju športnika – starši, bratje, sestre, ljubezensko življenje, prijatelji in ne nazadnje trener, pa tudi sotekmovalci, tekmeci in drugi – vsi ti ljudje s svojim odobravanjem ali neodobravanjem določenih vidikov športnikove osebnosti ali njegovih dejanj pomembno vplivajo na njegovo psihofizično počutje, s tem pa tudi na njegov dosežek na tekmovanju.Tovrstni vplivi so lahko zelo moteči, lahko se začnejo nenadoma in nepredvidljivo, lahko imajo moč, da tik pred tekmo ogrozijo mesece trdega dela, s tem pa tudi končni dosežek na tekmovanju.

V nekaterih primerih je zaznavanje tovrstnih nenadnih motenj pri športniku pred tekmovanjem smiselno zmanjšati, kar pomeni, da se zmanjša športnikova dovzetnost oziroma občutljivost in ranljivost zanje – pod pogojem, da je športnik za to dejansko motiviran. Vsaj za čas neposredno pred tekmo in med tekmo je takšno motivacijo smiselno vzpostaviti, motnje je smiselno napraviti manj zaznavne ali celo nezaznavne in s tem športniku omogočiti popolno koncentracijo in zaznavanje najboljših občutkov v sebi – okrepitev občutkov, ki vključujejo popolno samozavest in najboljši možni izkoristek njegovih sposobnosti, izkušenj in tehnike, ki so nujno potrebni za odlično izvedbo nastopa, ki ga ima pred seboj.

Hipnoterapija vse to omogoča doseči.

Kadar se med hipnoterapijo izkaže, da je nek nenaden in zelo moteč vpliv za športnika preveč močan in življenjsko pomemben (na primer nenadna novica o ločitvi ali bolezni ali nesreči v družini), mu hipnoterapija omogoča sprejeti pravilno odločitev, ki vključuje tudi možnost, da se čim bolj konstruktivno oziroma čim manj destruktivno posveti dogodkom, ki so zanj v novo nastali situaciji pomembnejši od nastopa na tekmovanju. Od tega, kar je za športnika v dani situaciji najpomembnejše, je odvisno, v kateri smeri in koliko mu bo hipnoterapija lahko pomagala. Zaradi prevelike negotovosti in nepredvidljivosti razpleta dogodkov v novo nastali situaciji ima športnik nedvomno potrebo po pravilni odločitvi, povezani z reševanjem situacije, od katere je pogosto odvisna njegova celotna športna kariera, ne le rezultat na naslednjem tekmovanju.

Hipnoterapija mu v tovrstnih situacijah lahko pomaga, da se pravilno odloči, ravno tako, kot mu fizioterapija v situacijah povsem druge narave lahko pomaga sprejeti pravilno odločitev glede zapletov drugačne vrste. Ravno tako kot fizioterapija, tudi hipnoterapija deluje preventivno in kurativno.

• Po drugi strani so pomemben del športnikove celotne situacije tudi njegova verjetja in pričakovanja. Od tega, kaj športnik verjame o sebi, ter od tega, kaj pričakuje od sebe in od drugih, je odvisno, kako se bo odrezal na tekmovanju: morda verjame, da ima možnosti priti v finale, hkrati pa ne verjame, da lahko v finalu zmaga. Morda realistično verjame, da je dovolj dobro pripravljen, da je dovolj sposoben in izkušen, da se prebije v finale, hkrati pa verjame, da ni dovolj dober človek, da bi si zaslužil biti najboljši med vsemi v svoji disciplini. Tako ga njegov sistem verjetij podpira na poti do finala, zavira pa ga pri doseganju zmage v finalu.

S hipnoterapijo je en sistem verjetij mogoče zamenjati za drug sistem verjetij, ki je pogosto edino, kar športniku manjka, da bi bil najboljši med vsemi ali da bi presegel svoj najboljši dosežek.

Športnikova pričakovanja, česa bo deležen, če bo presegel vse, kar si predstavlja, da je sam v svoji disciplini zmožen preseči, so ravno tako izjemno pomembna. Od njegovega pričakovanja, kaj se bo zgodilo na primer po zmagi, je odvisno, ali bo zmožen zmagati in zmagovati še naprej ali ne – morda mu njegova pričakovanja ne dopuščajo, da bi v življenju lahko zmagoval na dolgi rok. Ena zmaga – ja! Zmagovati na dolgi rok – ne! Zakaj ne?

Očaranosti nad prvo zmago lahko sledi takšno razočaranje, povezano z njo, da se športnik v pričakovanju tovrstne razočaranosti v prihodnosti ne more več pobrati in povzdigniti do najvišjih dosežkov. Torej bi bilo bolje, če pred prvo zmago sploh ne bi pričakoval tistega, zaradi česar je bil ob zmagi očaran, po njej pa razočaran. Pričakovanja, povezana s čarobnostjo občutkov ob zmagi, pričakovanja, ki nujno prinašajo razočaranje, je s hipnoterapijo in psihoanalizo mogoče spremeniti ali jih zamenjati za bolj realistična pričakovanja, s katerimi bo športnik po prvi zmagi pripravljen zmagovati še naprej. Zmago je pogosto težje prenesti, kot izgubo – včasih najglobljo izkušnjo izgube v življenju prinašajo ravno zmage oziroma tisto, česar nismo pričakovali, da se bo zgodilo po zmagi.

Neredko nas nič ne more pahniti v globljo depresijo, kot trenutek, v katerem dojamemo razsežnosti dejstva, da smo dosegli dolgo želeni in pričakovani cilj, kot je zmaga.

Športna psihologija, ki športnika pripravlja s pomočjo vizualizacije izvedbe njegovega prihodnjega nastopa, mora vključevati tudi vizualizacijo tega in razmislek o tem, kar športnika čaka po nastopu in morebitni zmagi.

S hipnoterapijo in psihoanalizo raziskujemo pričakovanja, ki se jih športnik ne zaveda, ki pa ga lahko ob njegovem zavestnem pričakovanju zmage, pahnejo v globoko depresijo po zmagi.

Športnik, ki ne pričakuje možnosti padca v depresijo po zmagi, psihično ni dovolj dobro pripravljen (na zmago), tudi če je odlično pripravljen na izvedbo svojega nastopa in na morebitno neuspešno izvedbo. Če psihično ni dovolj dobro pripravljen na zmago, to pomeni, da se lahko posledic zmage boji v večji meri, kot poškodbe, ki bi mu preprečila zmagati. Če večji strah (pred posledicami zmage) prevlada nad manjšim strahom (pred posledicami poškodbe), se športnik neredko in ne da bi se zavedal odloči, da bo pri izvajanju nastopa dajal prednost manjšemu strahu pred večjim, kar je povsem logično, čeprav so posledice na prvi pogled povsem nerazumne, saj se v tem primeru športnik poškoduje ravno takrat, ko vse kaže, da bo zmagal. Zgodovina športa priča, da tovrstne poškodbe nikakor niso naključja – so stvar odločitve, ki se je športnik praviloma ne zaveda, ampak jo sprejme na podlagi nezavednega pričakovanja, da bodo posledice poškodbe zanj na dolgi rok manj neprijetne, kot posledice zmage, ki se njegovi zavesti prikazujejo kot nadvse zaželene.

Zavedati se moramo, da četudi je zmaga pospremljena s čarobnimi občutki, očaranosti nad zmago sledi najmanj razočaranost po njej, če ne celo padec v depresijo zaradi nje.

S psihičnimi pripravami s pomočjo psihoanalize, hipnoterapije ali psihoterapije se je mogoče tovrstnim padcem in poškodbam izogniti, če pa so se že zgodili, lahko izkušen terapevt človeku pomaga da se pobere in čim bolj intenzivno vnovič zaživi.