Kratka definicija vzgajanja - II.

Objavljeno: 22.07.2012

Kratka definicija vzgajanja:

Vzgajanje je velika intelektualna in emocionalna investicija energije, ki se manifestira v otrokovih dobrih občutkih glede samega sebe – in (posledično) v zadovoljujočem in torej uspešnem odnosu med staršem in otrokom.

Kratka utemeljitev definicije vzgajanja:

otroci so ves čas uglašeni s svojimi starši. Starši niso ves čas uglašeni s svojimi otroki.

Ker je otrok ves čas uglašen s svojim staršem, otrok dobro ve oziroma čuti, kdaj starš vanj v resnici investira veliko intelektualne in emocionalne energije. Tu za otroka ni sprenevedanja ali pretvarjanja.

To investiranje se dejansko dogaja samo takrat, ko se starš samostojno – to pomeni: ne delujoč po nasvetih ali narekih strokovnjakov – spopada z nekim problemom, v katerega sta se zapletla z otrokom: velika intelektualna in emocionalna investicija v otroka se izraža v samostojnosti starševega raziskovanja detajlov celotne brezizhodne situacije, v kateri sta se znašla z otrokom. Samostojnost starša se manifestira v detajlnem raziskovanju celotne situacije, v kateri sta se znašla z otrokom. Intelektualna in emocionalna investicija energije je velika, če se manifestira v raziskovanju najmanjših detajlov celotne situacije, kar pomeni, da sploh ni direktna investicija v otroka, ampak v celotno situacijo. Investirati v otroka zato ne pomeni nekaj početi z otrokom, ampak raziskovati celotno situacijo kot problem, v katerega je vpleten tudi otrok.

Edino takrat, ko starš nenehno eksperimentira, preizkuša nove hipoteze in vleče nove poteze, da bi našel rešitev iz brezizhodne situacije oziroma problema, da bi razumel, zakaj in kako se je z otrokom znašel v njej, in da bi razumel, za kaj v njej sploh gre – edino pri tem naporu starša velja, da starš veliko intelektualno in emocionalno investira v otroka.

Ker je otrok ves čas uglašen s staršem, mu to veliko investiranje energije vanj pomeni veliko več kot karkoli drugega, kar mu starš lahko da ali stori: doživlja ga kot zelo dobre občutke, ki jih ima o samem sebi, ker čuti oziroma ve, da je vreden tako velike investicije energije s strani svojega starša. Otrokovo celotno zavedanje samega sebe - njegova samozavest - je zavedanje vrednosti, ki jo ima v očeh svojih staršev. Zato se tu otrok nikakor ne more sprenevedati ali pretvarjati, kar pomeni, da je absolutno odkrit in do popolnosti uglašen s svojim staršem.

Ko otrok ve, da starš vanj investira veliko intelektualne in emocionalne energije, ko v detajle raziskuje celotno situacijo, v kateri sta se znašla, so njegovi dobri občutki glede samega sebe indikatorji globine naše predanosti njemu.

Pokazatelj globine starševe predanosti otroku je otrokov dober občutek glede samega sebe.

Ta indikacija globine naše predanosti otroku je pogosto najpomembnejša sestavina, ko starš želi doseči otroka, s čimer pa doseže tudi svoj cilj: zadovoljujoč in torej uspešen odnos med staršem in otrokom.

« Nazaj