Psihoanaliza

Tako kot vemo, da nam maraton pomeni nekaj več kot le tek za zdravje, tako nam tudi psihoanaliza pomeni nekaj več kot le zdravljenje.

V maratonu preizkušamo sebe, preizkušamo svojo vztrajnost, presegamo svoje psihofizične sposobnosti, testiramo skrajne meje svojega telesa in duha, z izjemnim naporom dosegamo izjemno zadovoljstvo, ki ga ne najdemo v nikakršnem lagodju ali delovanju po liniji najmanjšega odpora; pomembno je sodelovati, ne zmagati, in če kljub temu koga premagamo, potem premagamo sami sebe.

Isto velja za psihoanalizo. Ko se ogrevamo zanjo, se ogrevamo za popolno poštenost do samega sebe; to je odlična vaja, ki jo ponavljamo skozi celoten proces. Tako kot se maratonec odloči za večji napor in daljšo pot, tako se tudi oseba v analizi odloči za najnapornejšo in najdaljšo metodo posvečanja samemu sebi. Takšna odločitev je zelo neobičajna, a tudi zelo človeška: zakaj bi izbrali najlažjo pot, če nam življenje vselej omogoča »še en napor« več?

Odpori v psihoanalizi so funkcija dolgotrajnosti, tako kot so napori v maratonu funkcija dolge poti; zelo na hitro prečkati cesto ni naporno, saj pri zelenem semaforju, stanje prometa za pešca ne predstavlja nobenega odpora.

Vedno večje navdušenje ljudi nad preizkušanjem samega sebe v maratonu je znak, da vedno več ljudi nekako sluti, da je v življenju nadvse smiselno dajati prednost najzahtevnejšim in najnapornejšim potem pred najlažjimi in najlagodnejšimi.

Zato ni presenetljivo, da se vedno več ljudi odloča za psihoanalizo, potem ko končno spoznajo, da so raznorazne rokohitrske izboljšave lastnega počutja v primerjavi s psihoanalizo ravno tako kratkotrajne in povsem nepovezane z zadovoljstvom in veseljem do življenja, kot je to dvoje nepovezano s hitrim prečkanjem ceste pri varni zeleni luči – morda ste pri tem nekaj trenutkov veseli in zadovoljni, ker semaforji dejansko delujejo in ker vozniki dejansko upoštevajo rdečo luč, vendar veselje in zadovoljstvo v tem smislu nista energična in vztrajna.

Psihoanaliza prinaša natanko to: vztrajno veselje do življenja in energično zadovoljstvo s samim seboj, ker čutimo, da smo v življenju zares živi.