Stresni poklici: Ko se ne morete obrniti na nikogar, se lahko obrnete na nas

Naša skupna človečnost.

Včasih svoje duševne stiske prehitro zaupamo ljudem, ki so ravno v bližini - v delovnem kolektivu, v družini, v družabnem vzdušju, celo neznanemu in naključnemu sopotniku na vlaku ...

Hočemo zaupati svojo stisko, ker čutimo, da nas v to nekaj sili - namreč sama stiska; ta nas lahko prepriča, da se je bolje odpreti komurkoli kot sploh nikomur. Vse to je zelo razumljivo.

Toda vsakdo ni pripravljen prisluhniti, zato prej ko slej žalostno in razočarano ugotavljamo, da znajo tudi dobronamerni ljudje našo stisko obrniti sebi v prid in celo proti nam - celo takrat, ko vemo, da nas imajo sicer radi.

Tako se stiska še poveča, saj spoznamo, da bi bilo nedvomno bolje, če bi vse, kar nas hudo tišči, obdržali zase. A hkrati vemo, da hude stiske ne moremo v neskončnost držati v sebi. Moramo se nekomu odpreti - nekomu, ki je sam dovolj odprt, da nam v trenutkih največje ranljivosti ne bo odpiral in poglabljal ran.

S tem namenom, da bi se v težavnih trenutkih lahko obrnili na nekoga, ki bo prisluhnil, nas lahko pokličete, da bi združili moči in skupaj zmanjšali ali celo odpravili stisko: 041 407 581.

Homo sum; humani nihil a me alienum puto.

Človek sem; nič človeškega mi ni tuje.

Publius Terentius Afer