Težave otrok: Težave z nasilništvom

Tipi nasilništva:

Verbalni

Verbalno nasilništvo vključuje: direktno zmerjanje, uporabljanje žaljivk; obrekovanje otroka za njegovim hrbtom; žaljenje njega ali njegove družine; nenehno draženje otroka zaradi njegove telesne podobe, slabše finančne ali socialne situacije ali zaradi katerekoli prepoznavne šibke točke; blatenje otroka zaradi njegove rase; spolno nadlegovanje. Tovrstni napadi so lahko storjeni iz oči v oči, s tekstovnimi sporočili, s telefonskimi klici, elektronsko pošto, grafiti.

Emocionalni

Emocionalno nasilništvo lahko vključuje: namerno izključevanje otroka iz medsebojnega komuniciranja, igranja ali drugih aktivnosti; krajo, skrivanje ali poškodovanje njegove lastnine; grožnje ali poniževanje otroka, temu pa lahko sledi posmehovanje, če otrok reagira tako, da zardi, zajoka.

Fizični

Fizično nasilništvo pokriva širno polje telesnega stika: dreganje, porivanje, oviranje-preprečevanje, pljuvanje, brcanje, udarjanje, siljenje otroka, da izroči denar ali lastnino, seksualno dotikanje ali pristopanje, ki grozi z neodobrenim fizičnim stikom, skratka kakršnokoli nasilno ali zastrašujoče obnašanje.

Čeprav lahko v okviru šolske politike slišimo, da mora biti obnašanje, če naj ga definiramo kot nasilniškega, namerno in ponavljajoče se, ostaja dejstvo, da se otrok počuti kot žrtev nasilniškega obnašanja tudi, če nasilnik svojega napada nanj ni načrtoval in je bil njegov napad le nenaden izbruh, impulz, katerega posledice sam prepoznava le kot »blago zafrkavanje«.

Učinki nasilniškega obnašanja

1. Nizko samospoštovanje, tesnoba, strah, depresija.
2. Občutki nevrednosti, sram, zapiranje vase, prevelika sramežljivost v socialnih stikih.
3. Težave pri spanju, prevelika utrujenost.
4. Neuspešnost v šoli, šolska fobija (otrok se boji hoditi v šolo, groza ga je naslednjega šolskega dne).
5. Izguba zanimanja za hobije oziroma interesne dejavnosti.
6. Samouničujoče obnašanje ali celo grožnja ali poskus samomora.

Nasilništvo se izvaja v raznolikih vsakodnevnih situacijah, in včasih ga lahko izvajajo tako otroci, kot odrasli, družine, tujci, tako imenovani »prijatelji«, in – na veliko žalost nas vseh – tudi učitelji/ce in vzgojitelji/ce. Neredko se dogaja na poti v šolo, na poti iz šole domov in na igrišču.

Nasilništvo je lahko resen problem. Starš včasih celotno breme tega problema preloži na otroka – naj se nauči braniti – včasih pa otroka poskuša razbremeniti tako, da začne bitko biti namesto njega tudi tam, kjer bi se otrok lahko naučil samoobrambe.
Najpomembnejša oblika samoobrambe je intelektualna samoobramba: kako posredovati v šoli, da bodo njeni delavci na podlagi zakonodaje, ki jim omogoča in zapoveduje preprečevati nasilništvo, storili, kar morejo in morajo storiti za dobro otroka.

Filozofija je tu pomembna, saj je učiteljica intelektualne samoobrambe – tudi v primeru, kadar ste prepričani, da šola za vašega otroka ne stori vsega, kar je v njeni moči, da bi nasilništvo preprečila.

Enako seveda velja za tiste, ki izvajajo nasilje – tudi zanje obstaja upanje, da jih prevzgoji človek, do katerega začutijo spoštovanje. Filozofija je terapevtska in vzgojna: nasilni otrok rabi pravo vzgojo – prevzgojo, ki mu bo omogočila začutiti, da je bolj smiselno biti nenapadalen do drugih ljudi, kajti tudi nenapadalnost je silovita moč. Filozofska terapija, včasih s pomočjo terapevtske hipnoze, otroku omogoči uvideti smiselnost spremembe vedenja, ter začutiti dobre občutke, ki človeku ne dopuščajo, da bi se šel vojno z drugim človekom.

Nasilništvo nad otrokom ni le možni vzrok emocionalne in fizične bolečine, ki jo otrok čuti v času, ko se nasilje dogaja, in kratek čas potem – učinki nasilniškega obnašanja lahko vztrajajo in povzročajo tesnobo ter zniževanje samospoštovanja, ki lahko traja celo otroštvo in se razpotegne celo daleč v odraslost.

Z analizo otrokove situacije in skozi filozofski pogovor z otrokom – pogosto pa najprej s staršem – lahko otroku zelo pomagamo spremeniti njegovo držo, njegovo občutenje samega sebe in drugega – lahko mu znatno pomagamo, da bo postal ponosen nase in zadovoljen s seboj, ne glede na to, kaj se mu bo zgodilo.