Nosečnice: manj bojazni - manj bolečine

Ni še povsem jasno, kaj resnično povzroča bolečino, vendar menijo, da so v glavnem trije vzroki: pomanjkanje kisika v mišicah, odpiranje maternice in pritisk ploda na okoljna tkiva. To so vzroki za bolečino v prvi porodni dobi, v drugi porodni dobi pa je vzrok za bolečino predvsem raztezanje mehkih tkiv nožnice in presredka.

Na to, kako huda bo bolečina ob enakih telesnih vzrokih, vpliva mnogo dejavnikov. Prav gotovo je eden izmed njih odnos do bolečine, ki si ga pridobimo v življenju. Ta se začne graditi že v otroštvu in se gradi ves čas do poroda. Pripovedovanje mater in različnih žensk o grozotah poroda in trpljenju, ki so ga za otroka prestale v nosečnosti in med porodom, vceplja mladi poslušalki predstavo o bolečini, ki jo bo doživela med porodom. Hudo je seveda tudi v nosečnosti, ko je nosečnica čustveno labilna in dovzetna za strašljiva pripovedovanja. Zato je izredno pomembna pravilna vzgoja, ki prikaže ženski od otroštva dalje nosečnost in porod v pravi, prijazni in vzpodbujajoči luči.

Poleg strahu, da se bo otrok rodil iznakažen, da se bo otroku ali njej sami med porodoma kaj zgodilo, sta bojazen in strah pred porodno bolečino tisto, kar večino žensk med nosečnostjo najbolj muči. Bojazen nosečnice, ki še ni rodila, da jo bo med porodom bolelo, temelji le na pripovedovanju. Čim več slabega je slišala in čim bolj je čustveno nestabilna, tem bolj se boji porodne bolečine. Drugače je z nosečnicami, ki so že rodile. Njihove izkušnje v prejšnji nosečnosti vplivajo na moč strahu pred porodom. Če je prejšnji porod potekal brez velikih zapletov, gre ženska z malo strahu na ponoven porod. Bolečine in dolgotrajen porod pa so izkušnje, ki se jih ženske nerade spominjajo. Pred ponovnim odhodom v porodnišnico jih je tega najbolj strah.

Zaradi strahu poteka porod nepravilno – popadki niso pravilni, odpiranje materničnega ustja ni pravilno, vse to veča bolečino, ta pa seveda povečuje strah in tako se krog vzrokov in posledic za bolečino sklene, bolečina postaja vse hujša.

Pri bolečini nikakor ne moremo mimo dejavnika časa. Pri kratkem porodu traja bolečina, kakršna koli že je, kratek čas, pri dolgem porodu je seveda dolgotrajna. Pri čustveno nestabilnih ženskah sta bojazen in strah velikokrat nesorazmerno velika. Posebno je bojazen nevarna, ker ni usmerjena. Ženska se boji, sama ne ve natančno česa, težko se je z njo pogovarjati o tem, česa se boji. Strah pa ima objekt, strah jo je na primer dolgega poroda, kleščnega poroda in podobno. (Marjan Pajntar: Nosečnost in vodenje poroda, str. 129-130.)