Nosečnice: neboleče rojevanje

Hipnoza kot psihoterapevtsko sredstvo z najdaljšo tradicijo in izkušnjami se uporablja tudi pri nosečnicah.

S hipnozo lahko lažje in hitreje kot z drugimi opisanimi metodami dosežemo dobro sprostitev. Z uporabo močnejše sugestije in hipnoanalizo lahko hitro in bolje psihodinamično zdravimo. Vse je seveda odvisno od znanja in sposobnosti terapevta. Z omenjenima načinoma lahko uspešno zmanjšujemo čustvene napetosti in preprečujemo ali zmanjšamo psihosomatske komplikacije.

S tehniko sugestije relaksacije in poglabljanja pridemo do stanja, v katerem je nosečnica zelo sugestibilna. Takrat lahko desenzibiliziramo, sugestivno motiviramo za nosečnost in otroka, prav tako lahko sugeriramo analgezijo, pa celo anestezijo.

V lažje oblike hipnoterapije uvrščamo zmanjševanje nosečniške slabosti in bruhanja, zmanjševanje bolečin v križu, zmanjševanje obstipacije (zapeke), doseganje večje stopnje aktivnega sodelovanja porodnice, zmanjševanje utrujenosti in zmanjševanje ali preprečevanje bolečin ob porodu.

Hipnoza je tehnika, ki zahteva od terapevta veliko časa, zato se v zadnjem času vse bolj zatekajo k avtohipnozi, to je tehniki, pri kateri uporablja hipnozo nosečnica po navodilih sama. V zadnjem času se lahko taka navodila dobijo na cd-jih, kar omogoča vse večjo uporabo te tehnike tudi pri nas.

Hipnozo so v zahodnem svetu začeli uporabljati v porodništvu po začetku 20. Stoletja. Hipnoza je občasno spremenjeno stanje zavesti, v katerem se zelo poveča sugestibilnost. V hipnozi kaže človek fizično in mentalno sprostitev, globljo kot jo lahko doseže v budnem stanju; poveča se zmožnost koncentracije; doseže se zmožnost spremenjenega zaznavanja (percepcije); poveča ali zmanjša se možnost spominjanja; pridobi se zmožnost kontroliranja normalno nekontroliranih fizioloških funkcij, kot je krvni pritisk, krvni pretok, bitje srca; pridobi se toleranca za logične nesmisle.

V novejšem času se uporablja hipnoza med samim porodom v obliki avtohipnoze in v obliki posthipnotičnih sugestij. Navzočnost hipnotizerja ob porodni postelji je redkejša. Večina sodobnih hipnotizerjev uči nosečnico avtohipnoze, tako da lahko med porodom sama zapade v hipnotični trans in zmanjša zaznavanje bolečine. Tehnike, ki se uporabljajo, so: sprostitev, vizualizacija – porodnica je zmožna predstavljati si, da je nič ne boli, povzročiti sama pri sebi anestezijo roke, ki se razširi na različne dele telesa, kamor to porodnica želi. Drugi hipnotizerji gradijo vse na posthipnotičnih sugestijah. Uporabljajo hipnorefleksogene tehnike, ki jih kombinirajo z Lamazovim treningom. Nosečnici dajejo posthipnotične sugestije, ki ji odstranijo strah pred porodno bolečino in težavami poroda ter spreminjajo njihovo razlago porodnih krčenj maternice. Porodnice so sproščene, brez strahu in v srečnem pričakovanju.

Hipnoza vpliva na možgansko skorjo in centre pod možgansko skorjo tako, da zamenja običajna sporočila o bolečini s tem, da zapira bolečinska vrata s sporočili o miru in o dobrem počutju. Odzivi avtonomnega živčevja se zmanjšajo, proizvaja se manj hormonov, kot so adrenalin, dopamin in kortizol, ki povečujejo zaznavanje bolečine. S hipnozo se lahko doseže globoka sprostitev in zmanjšanje odzivov na stres ter spremeni zaznave o krčenju maternice od bolečih v prijetna dogajanja. Vrata se tako za bolečinske impulze zapro.

(Marjan Pajntar: Nosečnost in vodenje poroda, str. 127-128, 133-134.)