Ali je treba otroka učiti, naj se postavi zase?

MATI:  sprašujem se, ali je otroka treba učiti, naj se v samoobrambi postavi zase. Imam fantka, ki bo kmalu šel v osnovno šolo. Naslednji teden bo imel šest let. In nekateri izmed fantov so malce večji od njega, čeprav so vsi v istem oddelku. Ampak namesto da bi se bojeval in se branil, kratkomalo stoji tam.

Dr. B.: No to je pomembno vprašanje. Moj odgovor je, da starši ne smejo nikdar klecniti v svoji zaščitniški dolžnosti. Se pravi, če mu rečete: »Pojdi in se bojuj,« se vmešavate v njegove pravice; kajti njegov privilegij je, da se sam odloči. Če je raje tepen, je to njegova stvar. Drugače ga lahko potisnete v položaj, v katerega noče. Potem se mora bojevati ne zase, ker bi to hotel, temveč  ker ste mu tako rekli. Če pa ga prepustite samemu sebi in potem pride jokaje domov, lahko rečete: »Tu pri meni si povsem na varnem in jaz bom zadovoljna, če boš tukaj.« In v desetih minutah mu bo dolgčas in bo šel ven.

MATI: Potemtakem je napak, če ga učiš, naj se bojuje in brani?

Dr. B.: Napak ni, ampak na nek način se vas to zares prav nič ne tiče. V tem svetu se bo tega naučil še prekmalu. Gre za to; ko ste poleg, tedaj otroka varujete. Ko vas ni zraven, mu morate biti na razpolago tam, kjer pač ste. In če hoče biti iz veselja, ki ga ima, s prijatelji, potem mora tvegati. Ali vidite?

MATI: No, začenja se jim umikati …

Dr.B.: Ne bo se umaknil za stalno. Če pa bo tako, ne boste mogli narediti prav nič. To je njegov privilegij – da postane bojevnik ali miroljuben državljan.

MATI: No, saj ne odobravam pretepanja, ampak zdelo se mi je, da je potrebno …

Dr.B.: No … to je odvisno od starosti. Jaz osebno ne bi nikdar rekel, da je dobro. Vendar se mi zdi, da bi moj otrok udarec vrnil, ko bi ga vzgojil na pravi način. Izzival ne bo, vendar bo zahteval mir; branil se bo in vračal udarce. Ampak navsezadnje vlada med otroci taka hierarhija kot med kokošmi, saj veste? Majhne fantke pretepajo veliki, in tako naprej. Tega ne smete dovoliti, kadar ste poleg, kajti vi kot starš ostajate vir varnosti. Vi ste zaščitnica.

Kajti na dvorišču vlada, kadar vas ni, med otroki džungla. Vedno se prepričajte, ali so vrata na stežaj odprta, tako da lahko priteče k vam, v zavetje in na varno. In če reče: »Pretepli so me, pojdi ven in jih pretepi,« mu recite: »Ne, ti ostani tu pri meni. Tu se igraj.« In spet, včasih je treba uporabiti zrnce soli. Kajti lahko da je tu kak nasilnež iz soseske, in njega ne bi spuščal na svoje dvorišče.

DRUGA MATI: No, kaj pa pri mlajših otrocih? Sandra, moja punčka , ima dve leti, in nič se ne skuša braniti, kadar jo nadlegujejo drugi otroci. Zato sem se spraševala, ali bi ji morala reči, naj udari nazaj.

Dr.B.: Zakaj neki? Vse je odvisno od tega, kakšne vrste otroka hočete imeti. Če hočete, da je uspešna na bojišču, potem se mi zdi, da bi ji morali reči, naj se začne mlatiti.

DRUGA MATI: No prišlo je do tega, da je to že običaj.

Dr.B.:  Kaj ne more zbežati?

DRUGA MATI: No, ne zbeži. Niti zaveda se ne, kaj počnejo z njo, uboga stvarca!

Dr.B.: Čakajte no! Če boli, bo bežala.

DRUGA MATI: Ja, zdi se mi, da to drži. Edino to je, da je nočem privajati na nasilje. Ampak občutek imam, da je življenje nemara takšno in da se ga moraš priučiti.

Dr.B.: Ne vem. Življenje je takšno, kakršno si narediš …

MATI: Vem le to, da je moj mož pravil, da je imel iste težave, ko je bil fantek. Bil je nekakšna cmera in noče, da bi njegov fantek moral preživljati isto.

Dr.B.: Čakajte no … vašemu možu ni nič škodovalo, drugače bi ga ne bili vzeli.

MATI: To je res, ampak …

Dr.B.: No prav, ali hočete, da postane vaš fantič podoben možu ali kakšnemu poklicnemu boksarju?

MATI: Kaj ni česa vmesnega?

Dr.B.:  Ne! Ne, če prevzamete pobudo in vsilite eno ali drugo pot. Vidite, vmesne reči se morajo razvijati samohotno. Kadar se vmešavamo, lahko priženemo le v skrajnost. Vmesne reči nastajajo, če ni vmešavanja, povsem naravno. Zanimivo pa je, da pravite, kako je bil vaš mož mehkužnež, pa vam je postal všeč. Bržčas sploh ni bil noben mehkužnež, ampak je mogoče mislil, da je. Torej je očitno, da v tej omiki po vsem videzu ni tako slabo, če te je strah, da bi ne bil mehkužen, če je strah res tebe in ne tvojih staršev.